Po vseh poskusih sva ugotovila, da se seveda da doseči padanje hitreje od gravitacije.
Učinek se pojavi le od trenutka, ko se prva izmed klad dotakne tal.
Ugotovila sva, da je pojav močno odvisen od raznih parametrov.
Najbolj očiten parameter je seveda kot. Klade, ki padajo pod kotom 0° na tla seveda padajo s pospeškom gravitacije.
Enako velja tudi za prištevanje celega večkratnika kota 90°.
Drugi parameter je dimenzija klade. Ugotovila sva, da je efekt največji pri najdaljših kladah. Poleg tega sva ugotovila, da je efekt večji pri letvicah, ki so gostejše in je njihova dolžina veliko večja od ostalih dveh dimenzij, to sva ugotovila pri primerjanju učinka, opaženega pri kovinskih letvicah
z debelimi letvicami, pri katerih je dolžina bolj podobna ostalim dimenzijam in ozkimi letvicami, kjer je gostota manjša.
Naslednji parameter je bil število letvic. Ugotovila sva, da je učinek večji pri poskusih z večimi letvicami, kar je tudi zelo intuitiven rezultat.
Trditev nama z vsakim poskusom ni uspelo dokazati, ker sva problema napačno lotila oz. sva potrebovala nekaj neuspelih poskusov, da
sva na koncu uspela dokazati, da je možno padanje, ki je hitrejše od gravitaije. Preden sva analizirala posnetke, je bilo v resnici težko reči, ali je veriga padala hitreje od gravitacije, zato sva bila v času testiranja mnogokrat v temi. To je tudi razlog, da sva naredila tako veliko različnih verig. Posamezne verige so hitro pokazale svoje slabosti, kar sega vse od slabe vidljivosti in vihanja vrvi zaradi barve do problemov s plastelinom pri težjih letvicah in tako dalje.
Pomembno je razmisliti, kaj lahko vzamemo iz rezultatov teh poskusov. Res je, da sva uspela doseči padanje, ki je hitrejše od padanja z gravitacijskim pospeškom. Glede na razne nedoločenosti in težave, na katere sva naletela je vprašanje, če bi lahko s pomočjo teh rezultatov napovedali za neko verigo, kako točno bo padala. Ugotovila sva, kaj lahko storimo, da učinek zvišamo oziroma zmanjšamo, vendar le s težavo bi lahko napovedali, kako točno se bo pospešek spremijal s časom in kakšne velikosti dejansko sploh bo. Kar pa sva ugotovila je, da je pri neki določeni kladi celoten pospešek precej konsistenten pri večih ponovitvah poskusa, kar se nama je zdelo, da do neke mere zadostuje pri takem poskusu.
V virih je podan link namenjen nadalnjemu branju. Koristil pa je tudi kot insipracija v procesu izdelave prototipov v našem poskusu.